(1)
Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev.
(2)
Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcev iz prejšnjega odstavka glede na:
-
organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa,
-
število delavcev, ki sodelujejo v delovnem procesu,
-
število delovnih izmen,
-
število krajevno ločenih delovnih enot.
(3)
Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno odgovoren delodajalcu.
(4)
Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas ter dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.
(5)
Opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu iz 19. člena tega zakona, lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenje za delo po 46. členu tega zakona.
(6)
Kadar delodajalec zaupa opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu delavcem ali službam iz prejšnjega odstavka, jih je dolžan seznaniti z vsemi dejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev pri delu ter jim omogočiti dostop do podatkov o tveganjih in o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic.