Zakon o planinskih poteh (ZPlanP)

Na planinskih poteh ni dovoljeno postavljati ovir ali zapor. Izjema je postavitev ograd in drugih zapor, ki so potrebne zaradi paše domačih živali. Takšne ograde oziroma zapore morajo biti vidno označene, preko njih pa mora biti omogočen varen prehod, v primeru električne ograde oziroma električnega pastirja pa mora takšna označitev vsebovati tudi opozorilo z navedbo o nevarnosti dotika zaradi možnega električnega udara.

Skrbnik mora za določen čas delno ali v celoti zapreti planinsko pot, če postane nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali poškodovane varovalne opreme in je potrebno na njej opraviti večja vzdrževalna dela, ter v času, ko se moti življenjske cikluse živali.

Če je potrebno zapreti planinsko pot, ker je postala nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali zaradi poškodovane varovalne opreme, lahko takšna zapora traja največ eno leto, v času zapore pa mora skrbnik poskrbeti za ustrezno obnovo planinske poti in varovalne opreme oziroma izvesti potrebna vzdrževalna dela.

Če skrbnik ugotovi, da je postala določena planinska pot, na kateri izvaja skrbništvo, zaradi sprememb v naravi ali zaradi poškodb varovalne opreme nevarna za uporabnike in jo v enem letu ni mogoče obnoviti oziroma na njej izvesti potrebna vzdrževalna dela, mora predlagati pristojni planinski zvezi, da se jo za stalno zapre, pristojna planinska zveza pa mora poskrbeti, da se ji odvzame status planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih poteh ter po izbrisu tudi poskrbeti, da so uporabniki planinskih poti na ustrezen način seznanjeni s takšnim izbrisom.

Če skrbnik sam ali na podlagi prijave ugotovi, da se na zemljiščih, preko katerih poteka planinska pot, na kateri izvaja skrbništvo, ali na favni in flori ob njej zaradi prekomerne ali njene nepravilne uporabe dela škoda, mora takšna zemljišča ustrezno sanirati, lahko pa takšno planinsko pot tudi delno ali v celoti zapre za določen čas ali predlaga pristojni planinski zvezi, da se skladno z 9. členom tega zakona sproži postopek za ustrezne spremembe njenega prostorskega prikaza oziroma da se ji odvzame status planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih poteh ter hkrati uredi njena nadomestna trasa.

Če je potrebno iz razlogov iz prejšnjega odstavka planinsko pot začasno zapreti, lahko takšna zapora traja največ eno leto, v času zapore pa mora skrbnik poskrbeti za ustrezno sanacijo zemljišč ter favne in flore ob njej.

S predpisom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona se podrobneje določi tudi vzroke oziroma razloge za postavitev zapor planinskih poti oziroma njihovih delov iz prvega in drugega odstavka tega člena in način njihove obnove oziroma izvedbe vzdrževalnih del ter pogoje za zapore planinskih poti iz petega odstavka tega člena in način njihove sanacije.