Zakon o letalstvu (ZLet)

Preiskavo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, izvaja preiskovalni organ iz petega odstavka prejšnjega člena, razen v primerih iz desetega odstavka tega člena.

Vodjo in preiskovalce preiskovalnega organa, ki imajo posebna pooblastila, imenuje vlada izmed letalskih strokovnjakov, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na področju letalstva, vodja pa tudi visoko izobrazbo ustrezne smeri.

V primeru nesreče ali resnega incidenta imenuje vodja preiskovalnega organa komisijo za preiskavo dogodka, ki jo sestavljajo glavni preiskovalec in eden ali več preiskovalcev, v manj zapletenih primerih pa lahko imenuje enega samega preiskovalca.

Če je pri letalski nesreči kdo izgubil življenje, bil hudo telesno poškodovan, je nastala večja materialna škoda ali če gre za nesrečo tujega ali policijskega zrakoplova, se v komisijo imenuje tudi predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Komisija oziroma preiskovalec sta pri delu samostojna in neodvisna.

Komisiji ali preiskovalcu morajo drugi organi in udeleženci v nesreči omogočiti dostop do potrebnih operativnih, tehničnih in pravnih ugotovitev za določeno preiskavo. Če je to potrebno, lahko vodja preiskovalnega organa zaprosi za pomoč posamezne strokovnjake z delovnega področja in tuje letalske strokovnjake organov civilnega letalstva in drugih organov, ki so usposobljeni za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov.

Preiskave nesreč in incidentov zrakoplovov, vpisanih v register vojaških zrakoplovov, in tujih vojaških zrakoplovov na ozemlju oziroma v zračnem prostoru Republike Slovenije vodi preiskovalni organ, ki je organiziran pri ministrstvu, pristojnem za obrambo. Ta preiskovalni organ mora biti funkcionalno neodvisen od ostalih organov in subjektov, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalnega organa. Preiskavo spremlja opazovalec iz preiskovalnega organa iz petega odstavka prejšnjega člena, ki ga določi vodja tega preiskovalnega organa. Opazovalec je lahko prisoten pri vseh preiskovalnih dejanjih in se lahko seznani z vsemi ugotovitvami preiskave, tudi s tajnimi podatki, če za to izpolnjuje predpisane pogoje. Za osebje preiskovalnega organa iz tega odstavka veljajo enake zahteve kot za osebje vojaškega letalskega nadzornega organa iz tretjega odstavka 5.a člena tega zakona.

Če je bil pri nesreči ali resnem incidentu civilnega zrakoplova udeležen tudi vojaški zrakoplov, se v komisijo, ki jo imenuje vodja preiskovalnega organa, imenuje tudi član iz ministrstva, pristojnega za obrambo.

Vlada lahko nalogo opravljanja preiskave o nesreči prenese na drugo državo, če na predlog vodje preiskovalnega organa ugotovi, da preiskovalni organ ne bo mogel zagotoviti celovite uresničitve namena preiskave.

Nesreče in resne incidente zrakoplovov z največjo vzletno maso do 2250 kg, ki se uporabljajo za nekomercialne aktivnosti iz 68. člena tega zakona (jadralnih zmajev, jadralnih padal, športnih padal, ultralahkih letalnih naprav, toplozračnih prostoletečih balonov in zrakoplovov splošne kategorije), preiskuje komisija za preiskovanje nesreč in incidentov, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije, po pravilih za preiskavo letalskih nesreč in incidentov, ki veljajo za preiskovalni organ. Preiskavo nesreč in incidentov, ki jo izvaja komisija, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije, nadzoruje preiskovalni organ iz tega poglavja, ki lahko v vsakem trenutku tudi prevzame izvedbo preiskave. V primeru, da se od preiskave nesreče ali resnega incidenta iz tega odstavka pričakujejo nova spoznanja za varnost letenja, se ne uporablja določba tega odstavka.