20. člen
Letni dopust
(1)
Minimalno dolžino letnega dopusta in obvezne dodatne dni določa zakon.
(2)
Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se določi s kolektivno pogodbo, pri čemer se obvezno upoštevajo naslednji kriteriji, katere delavec izpolnjuje na dan 31. 1. v letu, za katero se mu določa dopust:
a)
zahtevnost delovnega mesta
-
na delovnem mestu, kjer se zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 dan
-
na delovnem mestu, kjer se zahteva V. in VI. stopnja strokovne izobrazbe, 2 dni
-
na delovnem mestu, kjer se zahteva VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, 3 dni
b)
delovna doba – za vsakih doseženih 5 let delovne dobe 1 dan
c)
vplivi delovnega okolja, po merilih, ki se določijo pri delodajalcu.
(3)
Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 3 (tri) dni pred nastopom tega dopusta. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
(4)
Podlaga za določitev števila delovnih dni v tednu je letni delovni koledar. Delodajalec določi povprečno število delovnih dni v tednu na podlagi plana in potreb za izvajanje delovnega procesa kot to določa 147. člen ZDR.
(5)
Delavcu pripada za delo v enem koledarskem letu en letni dopust v trajanju, kot opredeljuje zakon, tudi v primeru, ko med letom preide od enega delodajalca k drugemu.
(6)
Maksimum odmere letnega dopusta je 32 delovnih dni. Ne glede na to določbo, delavcu pripada najmanj toliko letnega dopusta, kot je minumum, določen z zakonom.