9. člen
Primeri in pogoji za opravljanje tudi drugega dela
(1)
Po odredbi delodajalca je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi, pod pogoji, navedenimi v tem členu.
(2)
Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega dela, če gre za izjemne okoliščine ali druge nujne primere, ki trajajo krajši čas. Kot nujni primeri se štejejo:
-
nenadna in nepredvidena odsotnost drugega delavca,
-
nepredvideni dogodki v delovnem procesu,
-
okoliščine, ki bi lahko ogrozile zdravje oziroma življenje delavcev,
-
okoliščine, ki bi lahko delodajalcu povzročile materialno škodo,
-
primeri uvajanja novih delovnih procesov, predlogov izboljšav ipd.,
-
primeri posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
-
izjemna enkratna oziroma kratkotrajna opravila.
(3)
Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem obvesti delavca praviloma najkasneje en dan pred datumom začetka dela; v izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.
(4)
Opravljanje drugega dela se lahko odredi, če tako delo ne traja dalj časa kot 10 delovnih dni v posameznem primeru. Delavcu je dovoljeno v istem koledarskem letu tudi več kot enkrat odrediti opravljanje drugega dela, vendar skupen čas, ko opravlja druga dela, v koledarskem letu ne sme presegati 45 delovnih dni.
(5)
Delodajalec ne sme delavcu odrediti drugega dela, za katero ta ni usposobljen oziroma če bi opravljanje teh del in nalog ogrozilo življenje ali zdravje delavca.
(6)
Če delavec po odredbi delodajalca opravlja drugo delo, prejema enako plačo, kot bi jo prejemal na svojem delovnem mestu, če pa je plača za drugo delo zanj ugodnejša, mu mora delodajalec izplačati to plačo.