(1)
Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu se pridobi z licenco.
(2)
Domača pravna oseba in domača fizična oseba pridobita licenco pri izvajalcu upravnih nalog na podlagi podeljenega javnega pooblastila s strani ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj licenc). Licenca se pridobi za vrste prevozov določenih v drugem odstavku 19. členu zakona.
(3)
Licence iz prvega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti, če gre za vrste prevozov, določenih v tretjem odstavku 19. člena zakona.
(4)
Za medicinske prevoze, za katere ni potrebno pridobiti licence, se štejejo prevozi z reševalnimi vozili, s katerimi se prevažajo invalidi, bolniki ali zdravstveno osebje. Za medicinski prevoz se šteje tudi prevoz, s katerim je organiziran prevoz bolnikov na terapije.
(5)
Za humanitarne prevoze se štejejo prevozi, ki jih opravljajo registrirane humanitarne organizacije širšega družbenega pomena (rdeči križ ipd.) s svojimi vozili za lastne potrebe.