Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP)

Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po tem zakonu zagotovi pooblaščeni instituciji Republika Slovenija v obliki denarnih sredstev, ki se uporabljajo za oblikovanje varnostnih in posebnih varnostnih rezerv (v nadaljevanju: varnostne rezerve), pri čemer se posebne varnostne rezerve lahko oblikujejo za kritje posameznih vrst rizikov ali zavarovalnih poslov.

Varnostne rezerve iz prvega odstavka tega člena se oblikujejo tudi iz plačanih premij, opravnin, regresov in drugih prihodkov, ki jih pooblaščena institucija kot zastopnica države ustvari s posli zavarovanja, pozavarovanja, retrocesije in drugimi posli ter storitvami, s katerimi se zagotavlja udeležencem mednarodne menjave kritje pred nemarketabilnimi riziki. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz sredstev, ki jih pooblaščena institucija pridobi iz naslova upravljanja s tem premoženjem in s prevzetimi riziki, iz proračuna Republike Slovenije, lahko pa tudi iz drugih virov in sredstev.

Varnostne rezerve upravlja pooblaščena institucija, sredstva varnostnih rezerv pa se vodijo ločeno od sredstev za opravljanje drugih dejavnosti pooblaščene institucije.

Varnostne rezerve se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev, plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, za kritje izgub iz teh poslov in poslov upravljanja s tem premoženjem in riziki ter za plačilo stroškov v zvezi z opravljanjem poslov pooblaščene institucije, ki jih ta opravlja na podlagi tega zakona.

V skladu s pogodbo iz prvega odstavka 12. člena tega zakona se sredstva varnostnih rezerv lahko uporabljajo tudi za druge namene, ki so v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in rentabilnosti poslovanja pooblaščene institucije.

Glede na gospodarske možnosti in potrebe ter povpraševanje po zavarovalnih kritjih, glede na zavarovane posle, sklenjene na podlagi tega zakona, škode in zavarovalne zmogljivosti v obliki varnostnih rezerv, Republika Slovenija zagotavlja solventnost in likvidnost teh varnostnih rezerv, ki so v funkciji pravočasnega izplačila nadomestil škod in obvladovanja rizikov, prevzetih v zavarovanje. Če ob obstoječem portfelju zavarovanj in zavezujočih obljub ter povpraševanj po zavarovalnih kritjih varnostne rezerve niso zadostne glede na izračun, določen s pravili iz devetega odstavka tega člena, Republika Slovenija zagotovi dodatna sredstva varnostnih rezerv tako, kot je določeno v sedmem odstavku tega člena.

Če nastalih škod ni mogoče povrniti z zavarovalninami iz sredstev varnostnih rezerv, ali če bi se te rezerve zaradi izplačil zavarovalnin iz naslova zavarovalnih pogodb v tekočem koledarskem letu glede na stanje konec preteklega leta zmanjšale za več kot dvajset odstotkov, se morajo sredstva za izplačilo dolgovanih zavarovalnin zagotoviti iz proračuna Republike Slovenije ali iz drugih rednih ali izrednih virov, zavarovancem pa se plačajo posredno preko varnostnih rezerv.

Ne glede na četrti in peti odstavek 2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) se v proračunu ne izkazujejo posamezni poslovni dogodki za zavarovalne posle, ki jih pooblaščena institucija opravlja na podlagi II. poglavja tega zakona. V proračunu se izkazujejo samo plačila pooblaščeni instituciji na podlagi pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena ter zagotavljanje denarnih sredstev za oblikovanje varnostnih rezerv v skladu s prvim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.

Minister, pristojen za finance, predpiše posebna pravila glede načina:

izračunavanja oziroma določanja potrebne višine varnostnih rezerv,

načrtovanja potrebne višine varnostnih rezerv ter

porabe sredstev varnostnih rezerv, če se pooblaščeni instituciji dodelijo proračunska sredstva za povečanje varnostnih rezerv na podlagi pričakovanih poslov, ki se pozneje ne opravijo.