42. člen
Nadomestilo plače
(1)
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v primerih, ki jih določata Zakon o delovnih razmerjih in ta kolektivna pogodba.
(2)
Kot osnova za določanje nadomestila plače se upoštevajo določbe Zakona o delovnih razmerjih oziroma njegove vsakokratne spremembe. Pri določanju osnove za izračun se ne upošteva del plače iz naslova poslovne uspešnosti delodajalca in dela preko polnega delovnega časa.
(3)
Ta kolektivna pogodba se šteje za poseben predpis po sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Osnova za odmero nadomestila plače za polni delovni čas je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih, brez delovne in poslovne uspešnosti ter dela preko polnega delovnega časa.
(4)
Nadomestilo plače ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(5)
Nadomestilo plače za čas bolezni, ki ni povezana z delom, ne more biti nižje od 80% osnove.
(6)
Nadomestilo plače za čas letnega dopusta, poklicnih bolezni in nesreč pri delu, plačanih državnih praznikov in dela prostih dni, izobraževanja v interesu delodajalca in plačanih odsotnosti znaša 100% od osnove.
(7)
Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila plače delavcu v skladu z zakonom. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(8)
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 70% osnovne plače, za največ 3 delovne dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
-
da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
-
je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.