3. člen
(vrste biogoriv)
Biogorivo, za katero se uporablja ta uredba, je zlasti:
1.
etanol, proizveden iz biomase oziroma biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: bioetanol);
2.
metilester maščobnih kislin, proizveden iz rastlinskega ali živalskega olja, če izpolnjuje zahteve standarda SIST EN 14214 in se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biodizel);
3.
plinasto gorivo, proizvedeno kot lesni plin ali iz biomase oziroma iz biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če je lahko očiščen do kakovosti naravnega plina in se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: bioplin);
4.
metanol, proizveden iz biomase, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biometanol);
5.
dimetileter, proizveden iz biomase, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biodimetileter);
6.
etiltercbutileter (v nadaljnjem besedilu: ETBE), proizveden na osnovi bioetanola (v nadaljnjem besedilu: bioETBE). Pri izračunu količin se kot biogorivo šteje 47% takega ETBE;
7.
metiltercbutileter (v nadaljnjem besedilu: MTBE), proizveden na osnovi biometanola (v nadaljnjem besedilu: bioMTBE). Pri izračunu količin se kot biogorivo šteje 36% takega MTBE;
8.
sintetični ogljikovodiki ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, ki so proizvedeni iz biomase (v nadaljnjem besedilu: sintetično biogorivo);
9.
vodik, proizveden iz biomase oziroma biološko razgradljivih frakcij odpadkov, če se uporablja kot biogorivo (v nadaljnjem besedilu: biovodik);
10.
olje, proizvedeno iz rastlin s stiskanjem, ekstrakcijo ali primerljivimi procesi, surovo ali rafinirano, vendar kemijsko nespremenjeno, če ustreza zahtevam tipa motorja, v katerem se uporabljajo in izpolnjujejo zahteve v zvezi z emisijami (v nadaljnjem besedilu: čisto rastlinsko olje).