Dolžnik je dolžan plačilo obveznosti do države oziroma občine ustrezno zavarovati. Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški ipd.) bremenijo dolžnika.
Kolikor je bilo zavarovanje sklenjeno in izvedeno že ob nastanku dolžniškega razmerja, je dolžnik dolžan izkazati, če je bilo plačilo dolga zavarovano:
V primeru, da plačilo dolga ob sklenitvi razmerja ni bilo zavarovano, mora dolžnik, ob predložitvi prošnje za odlog ali spremembo plačila, predlagati način zavarovanja plačila dolga.
Dolžnik lahko zavaruje plačilo dolga z:
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga z zastavo premoženja, mora predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja, namenjenega za zavarovanje plačila in dokazila o njegovi vrednosti ali pa dokazila o stalnem viru prihodkov poroka.
Zavarovanje v obliki poroštva fizične osebe je mogoče le, če dolg dolžnika, ki je zavarovan s takim zavarovanjem, ne presega 10.000 EUR«
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga s poroštvom pravne osebe, je dolžan ob predložitvi prošnje za odlog ali spremembo plačila predložiti poslovno poročilo z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto skupaj z revizijskim poročilom poroka, če je porok zavezan k revidiranju poslovanja, in računovodske izkaze poroka na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje.
V primeru, da dolžnik predlaga zavarovanje plačila dolga s poroštvom fizične osebe, mora ob prošnji za odlog ali spremembo plačila predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja poroka, in dokazila o njegovi vrednosti. dokazila o njegovi vrednosti.