Ta vsebina je neaktualna
Sodni svet ima naslednje pristojnosti:
-
predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo;
-
predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;
-
imenuje in razrešuje predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
-
odloča o napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv;
-
odloča o pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred;
-
odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;
-
daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;
-
sprejme kodeks sodniške etike;
-
sprejme merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe;
-
daje soglasje k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremlja njeno uresničevanje;
-
imenuje člane Komisije za etiko in integriteto;
-
določa število sodniških mest na posameznem sodišču;
-
spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost in uspešnost dela sodišč, o čemer sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč;
-
obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva;
-
opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.
Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni razred, o pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika, o pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za izbiro kandidatov za sodniško mesto in o merilih za kakovost dela sodnikov, z dvotretjinsko večino vseh članov.
Sodni svet objavlja sprejete akte na svoji spletni strani.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.
Evidenca učinkovitosti dela sodišč zajema naslednje podatke: naziv sodišča, pripad zadev, rešene zadeve, nerešene zadeve in skupno število zadev v delu v določenem obdobju.
Minister, pristojen za pravosodje, daje predhodno mnenje k predlaganim merilom iz prvega odstavka tega člena.
Evidenca učinkovitosti dela sodnikov zajema naslednje podatke: ime in priimek sodnika ter podatke za identifikacijo iz kadrovske evidence, datum nastopa funkcije, datum prenehanja funkcije, število zadev v delu, število rešenih zadev, število zadev, v katerih je bila vložena pritožba, število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb, podatke o odsotnosti in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi učinkovitosti.
Evidenci iz četrtega in šestega odstavka tega člena zajemata tudi podatke o številu rešenih in nerešenih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek.
Sodni svet je sodiščem na njihovo zahtevo dolžan posredovati podatke iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z odločanjem o pravicah in dolžnostih iz sodniške službe, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, pa za izvrševanje zadev pravosodne uprave.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.
S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso zajete v drugem odstavku tega člena, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.