43. člen
(obravnava pogojno izterljivega davka v davčnih evidencah)
(1)
Davčni organ pogojno izterljiv davek prenese v okviru svojih evidenc, ki izkazujejo terjatve do posameznega zavezanca, v evidenco pogojno izterljivega davka.
(2)
Davek se šteje za pogojno izterljivega:
1.
če se ne more poplačati niti v postopku davčne izvršbe, pravica do izterjave pa še ni zastarala,
2.
če se je davčni zavezanec – fizična oseba odselil neznano kam, ali ga je sodišče razglasilo za pogrešanega ali za opravilno nesposobnega in ni pustil oziroma nima nikakršnega premoženja, iz katerega bi se lahko davek poplačal, pravica do izterjave pa še ni zastarala,
3.
če ni bil plačan v petih letih po poteku koledarskega leta, ko je nastala davčna obveznost oziroma v petih letih po poteku koledarskega leta, do katerega je bilo plačilo davka odloženo oziroma je bilo dovoljeno obročno plačilo ali je bil zadržan začet postopek davčne izvršbe, ali je bil odložen začetek davčne izvršbe, pod pogojem, da ni nastopilo zastaranje,
4.
če je bil pri zavezancu za davek začet postopek prisilne poravnave,
5.
če je bil pri zavezancu za davek začet stečajni postopek.
(3)
Opredelitev davka za pogojno izterljivega v skladu s tem členom zakona ne vpliva na postopke v zvezi s to davčno obveznostjo.