Delavec ima pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:
– ob sklenitvi zakonske zveze 3 dni
– ob poroki otrok 2 dni
– ob rojstvu otroka 2 dni
– ob smrti:
a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni
b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče,
polbrata, polsestre, posvojiteljev, posvojencev,
zeta, snahe in vnuka 2 dni
– ob elementarni nesreči 3 dni
– ob selitvi družine iz kraja v kraj 3 dni
– ob selitvi družine v istem kraju 2 dni
– za sodelovanje na kongresih, konferencah
političnih strank in drugih organizacij na nivoju
države kot član vodstva ali delegat do 7 dni
– za sodelovanje na športnih, kulturnih in drugih
srečanjih in gostovanjih kot izvajalec, predstavnik
društva ali skupine do 7 dni
– ob poroki otrok 2 dni
– ob rojstvu otroka 2 dni
– ob smrti:
a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni
b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče,
polbrata, polsestre, posvojiteljev, posvojencev,
zeta, snahe in vnuka 2 dni
– ob elementarni nesreči 3 dni
– ob selitvi družine iz kraja v kraj 3 dni
– ob selitvi družine v istem kraju 2 dni
– za sodelovanje na kongresih, konferencah
političnih strank in drugih organizacij na nivoju
države kot član vodstva ali delegat do 7 dni
– za sodelovanje na športnih, kulturnih in drugih
srečanjih in gostovanjih kot izvajalec, predstavnik
društva ali skupine do 7 dni
V prvih sedmih primerih iz predhodnega odstavka delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti ne glede na zahteve in potrebe delovnega procesa. V primerih zadnjih dveh alinej predhodnega odstavka pa se lahko odsotnost odobri ali zavrne glede na zahtevo delovnega procesa.
Odsotnost z dela se praviloma začne zaporedno koristiti na dan dogodka, za katerega je namenjena.