(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev.
(2)
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
(3)
Za predlagateljem oziroma njegovim predstavnikom dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik vlade in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
(4)
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik, ter predstavnik vlade lahko dobijo besedo tudi med razpravo poslancev.
(5)
Če predsedujoči državnega zbora oceni, da je treba na sami seji razrešiti določeno pravno vprašanje, pozove predstavnika zakonodajno-pravne službe, da na seji ustno poda pravno mnenje. Predstavnik zakonodajno-pravne službe lahko zahteva primeren čas za pripravo takšnega mnenja.