Z denarno kaznijo od 500.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1.
v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona odvzame dele telesa mrtvega splavljenega zarodka za presaditev kljub temu, da ženska, ki je zarodek nosila, v to ni privolila;
2.
v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena tega zakona odvzame in uporabi tkivo zarodka brez odobritve Medicinsko-etične komisije pri Ministrstvu za zdravstvo;
3.
v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena, drugim odstavkom 14. člena, drugim odstavkom 15. člena ter prvim odstavkom 17. člena tega zakona iz telesa umrle osebe odvzame zaradi presaditve dele telesa kljub temu, da darovalec v to ni pisno privolil, ali če najbližji svojci ob seznanitvi, da je umrla oseba darovalec, odvzemu izrecno nasprotujejo, ali če je oseba, ki je umrlemu blizu, odvzemu nasprotovala ali če v primeru mladoletne osebe oziroma polnoletne osebe, ki ji je s sklepom sodišča odvzeta poslovna sposobnost, v odvzem ni privolil njen zakoniti zastopnik;
4.
v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena tega zakona opravlja dejavnost odvzema, presaditve in shranjevanja delov človeškega telesa brez posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo;
5.
v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena opravlja dejavnost presaditve kože, kosti, žil in roženice brez posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za zdravstvo.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000. tolarjev se kaznuje za prekršek iz 1.,2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 4,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega člena zdravnik-posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz 5. točke prvega odstavka tega člena zdravnik-posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.