(1)
Finančno zavarovanje iz 6. točke 3. člena tega zakona se lahko zagotovi tudi kot zastavna pravica za zavarovanje ene ali več terjatev, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja in katerih višina oziroma dospelost v trenutku ustanovitve zastavne pravice ni določena, tako da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči zastavljena gotovina, bančno posojilo ali finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: maksimalna zastavna pravica). Če pri maksimalni zastavni pravici na gotovini, bančnem posojilu ali finančnem instrumentu ni določen najvišji znesek do katerega jamčijo, se šteje, da premoženje v celoti jamči za zavarovane terjatve.
(2)
Finančno zavarovanje z maksimalno zastavno pravico se lahko ustanovi le na gotovini, bančnih posojilih ali finančnih instrumentih, ki se vodijo v registru.
(3)
Za maksimalno zastavno pravico se smiselno uporabljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) o maksimalni hipoteki, če ni s tem zakonom drugače določeno.