26. člen
(vsebina varnostne analize)
(1)
Varnostna analiza mora biti izdelana v slovenskem jeziku, lahko pa tudi v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, in podpisana s strani proizvajalca žičniške naprave, varnostnega sklopa ali podsistema. Izdelana mora biti v skladu s priznano ali potrjeno metodo in mora obravnavati vsak podsistem žičniške naprave, in to za vse možne načine obratovanja.
(2)
Varnostna analiza mora podati identifikacijo in navedbo vseh možnih povzročiteljev ogroženosti ob postavitvi in obratovanju žičniške naprave in iz tega izvirajoče vse možne posledice. Upoštevati je treba vse zunanje povzročitelje ogroženosti, kot na primer veter, plazove, križanja z drugimi prometnimi sistemi, naprave, ki niso sestavni del žičniške naprave v varovalnem pasu žičniške naprave ali zgradbe oziroma naprave, in izvajanje drugih dejanj v varovalnem pasu žičniške naprave in pa povzročitelje ogroženosti, ki lahko izvirajo iz žičniške naprave same, kot na primer križišča s cestami, potmi ali električnimi vodi, ovirami zračnega prometa in podobno.
(3)
Možne posledice v varnostni analizi morajo biti opredeljene tako, da je obseg škode mogoče ovrednotiti.
(4)
Varnostna analiza mora podati seznam ukrepov, ki bodo uporabljeni za preprečevanje povzročiteljev ogroženosti. Kolikor posameznih nevarnosti ni mogoče v celoti izključiti, je treba predvideti ukrepe, ki zmanjšajo posledice na sprejemljiv obseg (preostanek tveganja).
(5)
Pri navajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena za preprečevanje povzročiteljev ogroženosti in ukrepov za zmanjševanje posledic na sprejemljiv obseg je treba upoštevati veljavne predpise in harmonizirane standarde. Kolikor se odstopa od katerega od veljavnih predpisov in harmoniziranih standardov, mora varnostna analiza vsebovati:
-
navedbo veljavnega predpisa in harmoniziranega standarda, od katerega se odstopa (navedba vira),
-
opis odstopanja,
-
vzroke odstopanja,
-
vrednotenje odstopanja. Iz vrednotenja odstopanja mora biti razvidno, da odstopanje izpolnjuje vsaj enako stopnjo varnosti, kot je zahtevana v veljavnem predpisu in/ali harmoniziranem standardu, in da so s tem izpolnjene osnovne zahteve o varnosti žičniških naprav. Vrednotenje odstopanja se izvede v skladu s priznano ali potrjeno metodo.
(6)
V okviru varnostne analize je treba določiti tiste sklope, od katerih je odvisna varnost žičniške naprave same, potnikov, osebja in tretjih oseb. Tako določeni sklopi posebne pomembnosti so varnostni sklopi žičniške naprave.
(7)
Varnostna analiza vsebuje analize s področja tehnike žičniških naprav, elektrotehnike, varnostne tehnike, varstva pred požarom, visokih gradenj, geologije, varstva pri delu kakor tudi za povzročitelje ogroženosti, ki so posledica krajevnih razmer, kot so plazovi, poplave, padanje kamenja in podobno.
(8)
Varnostna analiza specifičnih žičniških naprav ali sklopov s področja strojegradnje, elektrotehnike in varnostne tehnike lahko pripelje do drugačnih rezultatov, kot so podani v strokovnih specifikacijah proizvajalcev. V tem primeru veljajo rezultati varnostne analize.
(9)
Pri izdelavi varnostne analize za področje varstva pri delu je treba upoštevati ustrezne postopke in določila zakona, ki ureja varstvo pri delu.