66. člen
(potrebni zavorni odstotek)
(1)
Za vsak vlak je potrebno glede na njegovo maksimalno hitrost, nagib proge, po kateri vozi, in zavorno razdaljo na progi, določiti potrebni zavorni odstotek. Ta odstotek mora biti vpisan v voznem redu posameznega vlaka, po odsekih prog in/ali za celotno relacijo vlaka.
(2)
Potrebni zavorni odstotek vlakov se ugotovi po preglednici zavornih odstotkov za določanje potrebne zavorne mase vlakov, ki je v prilogi 1.
(3)
PZO se določa za vse odseke na relaciji prometa vlaka, glede na:
1.
predpisane zavorne razdalje na posameznem odseku;
2.
največjo hitrost vlaka na posameznem odseku;
3.
odločilni nagib proge na posameznem odseku.
(4)
Določitev PZO za posamezni odsek:
1.
če je proga v padcu, se določi PZO za odločilni padec in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
2.
če je proga v vzponu, se določi PZO:
– za padec, katerega nagib je enak nagibu odločilnega vzpona in za hitrost 20 km/h,
– za vodoravno progo (0 ‰) in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
3.
če je proga vodoravna, se določi PZO za vodoravno progo in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
4.
če je konfiguracija proge na odseku spremenljiva (vzpon, padec in vodoravna), je treba upoštevati največji PZO, ki se ugotovi z uporabo 1., 2. in 3. točke tega odstavka.
(5)
Odločilni nagib proge (vzpon ali padec) je nagib premice, ki povezuje dve točki na progi z največjo višinsko razliko na razdalji 1000 m.
(6)
Če je največja hitrost vlaka ali padec med vrednostmi, navedenimi v preglednicah zaviranja, je treba upoštevati potrebni zavorni odstotek za najbližjo večjo hitrost oziroma najbližji večji padec proge.
(7)
Za hitrosti vlakov do 20 km/h je treba upoštevati najmanjši potrebni zavorni odstotek za hitrost 20 km/h iz priloge 1.
(8)
Za zaviranje vlakov je treba upoštevati največji PZO, ugotovljen za posamezne odseke na celotni relaciji prometa vlaka.