Ta vsebina je neaktualna
8. člen
(izjemno odstranjevanje)
(1)
Uradni veterinar VURS lahko v izjemnih primerih odobri neškodljivo odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov s sežiganjem na ali v bližini mesta pogina oziroma usmrtitve, na organiziranem grobišču ali v sežigalnici v skladu s tretjo točko 12. člena uredbe, ali z zakopavanjem v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, če gre za:
a)
stranske živalske proizvode, predvsem iz točke (b) prvega odstavka 24. člena uredbe, ki izhajajo iz oddaljenih in težko dostopnih območij;
b)
stranske živalske proizvode, ki izhajajo iz okuženih živali z boleznimi z Liste A mednarodnega zoosanitarnega kodeksa OIE, če:
-
bi prevoz živali, ki so okužene oziroma za katere je podan sum, da so okužene s posebno nevarno kužno boleznijo, lahko predstavljal preveliko tveganje za širjenje bolezni;
-
pride zaradi teh bolezni do množičnih poginov in količina stranskih živalskih proizvodov presega kapacitete zbiranja, skladiščenja in predelave v predelovalnem obratu.
(2)
Imetnik živali sme, če gre za posameznega poginulega prašiča, ovco ali kozo, starega do štiri tedne, ali posameznega poginulega psa, mačka ali domače ptice, male glodalce, terarijske ali akvarijske hišne živali iz ljubiteljske reje, živali zakopati v skladu s četrtim odstavkom tega člena, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni. Tako žival je potrebno odjaviti v skladu s predpisi.
(3)
Posamezne poginule hišne živali se lahko izjemoma zakopavajo tudi na za to organiziranem grobišču, če so izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Organizirana grobišča hišnih živali morajo biti evidentirana tudi pri območnem uradu VURS.
(4)
V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti stranski živalski proizvodi zakopani tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti oziroma zemlje, ki jih pokriva, mora biti debela v primerih iz prvega odstavka tega člena najmanj 100 centimetrov, v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena pa najmanj 50 cm. Zakopavanje se mora izvesti na primernih tleh oziroma območju, tako da se preprečuje onesnaženje podtalnice in obremenjevanje okolja. Če je zaradi preprečevanja širjenja kužnih bolezni potrebno, morajo biti stranski živalski proizvodi pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom.
(5)
Če mesto zakopa ni vnaprej določeno, ga na podlagi ocene tveganja določi uradni veterinar VURS po posvetovanju z glavnim uradom VURS, lokalnimi skupnostmi in ministrstvom, pristojnim za okolje.