65. člen
Evropska pravosodna mreža in kontaktne točke
(1)
Republika Slovenija omogoča učinkovito sodelovanje z Evropsko pravosodno mrežo zaradi izboljšanja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
(2)
Republika Slovenija ustanovi kontaktne točke Evropske pravosodne mreže na okrožnih sodiščih, na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, ministrstvu ter Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja za potrebe poenostavitve neposrednih stikov in sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic. Predsedniki sodišč imenujejo sodnike, ki so pooblaščeni za opravljanje nalog kontaktnih točk. Predsedniki sodišč ministrstvu vsako koledarsko leto do konca meseca januarja sporočijo osebno ime sodnikov, njihov naziv ter potrebne kontaktne podatke za namene opravljanja nalog kontaktne točke Evropske pravosodne mreže ter mu nemudoma sporočijo tudi možne spremembe podatkov o kontaktnih točkah. Generalni državni tožilec RS imenuje državnega tožilca, ki je pooblaščen za opravljanje nalog kontaktnih točk, ter njegovega namestnika in njune kontaktne podatke ter vsako njihovo spremembo sporoči ministrstvu. Direktor Urada RS za preprečevanja pranja denarja imenuje kontaktno osebo, ki je pooblaščena za opravljanje nalog kontaktnih točk in njene kontaktne podatke ter vsako njihovo spremembo sporoči ministrstvu.
(3)
Naloga kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v Republiki Sloveniji je spodbujanje in pomoč pri izvajanju pravosodnega sodelovanja med pristojnimi domačimi in tujimi organi z aktivnim posredovanjem in vzpostavljanjem neposrednih stikov s pristojnimi kontaktnimi točkami ali službami drugih držav članic.
(4)
Ministrica oziroma minister za pravosodje (v nadaljevanju: minister) imenuje kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži. Ministrstvo mreži posreduje osebna imena imenovanih uradnikov ali funkcionarjev, njihove nazive ali funkcije ter potrebne kontaktne podatke in je zadolženo za njihovo ažuriranje.
(5)
Sodišča in državna tožilstva morajo kontaktnim točkam pomagati pri njihovem delu, in morajo zaradi poenostavitve pravosodnega sodelovanja, zlasti zaradi pridobivanja osnovnih oziroma kratkih informacij o tujem pravnem redu ter podatkov o poteku tujih kazenskih postopkov in postopkov pravne pomoči, uporabljati pomoč kontaktnih točk, če se teh informacij ali podatkov ni moglo pridobiti z neposrednimi stiki z organom države članice, ki se s tem ukvarja.