34. člen
(definicija premoženja)
(1)
Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.
(2)
Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:
-
stanovanja, stanovanjske hiše in garaže;
-
poslovne prostore in poslovne stavbe;
-
prostore za počitek in rekreacijo;
-
vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register;
-
stavbna zemljišča;
-
kmetijska in gozdna zemljišča;
-
drugo nepremično premoženje;
-
vozila in prikolice;
-
vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe;
-
dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.
(3)
Kot premoženje se ne upošteva:
-
stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje;
-
predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;
-
eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.