46. člen
(bančna garancija in garantno pismo)
(1)
Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.
(2)
Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali
2.
je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3)
Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1.
je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2.
je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
(4)
Bančna garancija oziroma garantno pismo sta lahko izdana v skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici pod št. 758 (v nadaljnjem besedilu: enotna pravila).