Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003

Identifikacijski sistem za kmetijska zemljišča temelji na podatkih zemljiškega katastra. Parcela iz zemljiškega katastra (v nadaljnjem besedilu: katastrska parcela), ki je enolično določena s številko parcele in z imenom ter številko katastrske občine, je referenčni podatek za površino dejanske rabe, ki se prijavi v zahtevku za podpore na površino.

V zahtevku za podpore na površino se katastrske parcele združujejo v enote rabe. Enota rabe je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena vrsta kmetijske rastline ali v primeru dejanske rabe "njive in vrtovi" ena ali več vrst kmetijskih rastlin. Strnjena površina posamezne poljščine na njivi je poljina. Enota rabe je lahko sestavljena iz več katastrskih parcel, ene katastrske parcele ali dela katastrske parcele. Za posamezno enoto rabe se v zahtevku za podpore na površino prijavijo naslednji podatki:

Vrste dejanske rabe iz prejšnjega odstavka so njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki, plantaže gozdnega drevja, kmetijska zemljišča v zaraščanju ter neobdelana kmetijska zemljišča.

Če je znotraj posamezne poljine ali enote rabe površina, ki ni v kmetijski rabi, jo je potrebno vrisati na kopijo katastrskega načrta in odšteti pri prijavi dejanske rabe.

Če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti in uporabi krmno površino, opredeljeno v skladu s predpisom, ki ureja trg za goveje meso, v sosednji državi, se šteje ta površina na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega gospodarstva, pod pogojem, da:

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prijavlja krmno površino v sosednji državi, zbirni vlogi za te površine priloži izpisek iz zemljiškega katastra, iz katerega je razvidno lastništvo.

V primeru skupne rabe zemljišč, ko ima kmetijsko gospodarstvo na paši na planini ali skupnem pašniku živali vsaj 80 dni, se mu površine na planini (travinje – trajni pašniki) oziroma skupnem pašniku upoštevajo kot krmne površine za premije, opredeljene v predpisu, ki ureja trg za goveje meso, glede na sorazmerni delež uporabe teh površin. Delež krmnih površin planine oziroma skupnega pašnika, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva sorazmerni delež površine, ki ga uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Živali se v izračunu upoštevajo tako, da se vse živali, navedene na obrazcu "Zapisnik o prigonu živali na planino ali skupni pašnik", preračunajo v GVŽ (glava velike živine) z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu.

Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo tudi v primeru, ko ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi individualno planino.