24. člen
(varovanje podtalnice)
(1)
Trasa glavne in regionalne ceste ne poteka na območju zaščite vodnega vira.
(2)
Glavna in regionalna cesta ne smeta v ničemer poslabšati obstoječega stanja kakovosti vodnih virov, kar se doseže z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje, po gradnji pa z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja investitor zagotovi ustrezno sanacijo.
(3)
Na trasi glavne in regionalne ceste se med gradnjo in uporabo prepreči izliv nevarnih tekočin v podtalje in površinske vodotoke, morebitna razlitja nevarnih snovi pa se takoj sanirajo z odkopom onesnažene zemljine, katero je treba oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se izvede analiza, s katero bi organizacija, ki jo pooblasti Ministrstvo za okolje in prostor, ugotovila, da ne gre za nevarni odpadek in bi bila lahko odstranjena na drugačen način.
(4)
Med gradnjo se odvod padavinskih voda in izlivov z gradbišč uredi prek ustreznih zadrževalnih bazenov in lovilcev olj. Odvod komunalnih odplak med pripravljalnimi deli in med gradnjo se uredi prek ustreznih komunalnih objektov in zavaruje, da ne pride do izliva odplak v vodotoke ali njihovo okolico.
(5)
Med gradnjo investitor na celotni trasi zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča tako, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prometa, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V struge potokov ni dovoljeno odvajati odpadnih in izcednih vod z gradbišča in infrastrukturnih objektov v skladu z uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter odlagati gradbenega materiala. Pri gradnji je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibno mehanizacijo. Med gradnjo poteka izvajanje monitoringa v smislu spremljanja izvajanja omilitvenih ukrepov.
(6)
Ukrepi se izvajajo na vseh površinskih vodah, ki jih prečkata trasi glavne in regionalne ceste.
(7)
Za gradnjo ni dovoljeno črpati vode iz vodotokov.
(8)
Za primere razlitja škodljivih tekočin se pripravi načrt za hitro ukrepanje. Načrt vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču, in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta ter dodatni monitoring onesnaženih tal. Vsebina monitoringa se določi na podlagi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi glede na možne vplive na podzemno vodo.
(9)
Med gradnjo mora biti zagotovljeno spremljanje stanja onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, ki mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in mora vključevati nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj glede preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča in nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov. Med uporabo glavne in regionalne ceste poteka izvajanje monitoringa v obliki enkratne meritve vode na merilnem mestu na reki Reki po preteku enoletnega obdobja.
(10)
Posegi v vodotoke zaradi gradnje premostitvenih objektov ne smejo poslabšati odtočnih razmer vodotokov. Izvedejo se sonaravno, ob upoštevanju obvodnega prostora.
(11)
Zavarovanja morajo zagotavljati ustrezno protierozijsko zaščito brežin, objektov v strugah in objektov ob vodotokih, pri čemer je treba uporabiti predvsem naravne materiale. Med izvajanjem posegov v vodotoke je treba preprečiti oziroma vsaj omejiti erozijo razgaljenih površin in zasipavanje strug. Med gradnjo se uredi začasno odvodnjavanje ter rastlinsko utrjevanje razgaljenih površin takoj po končanih delih.