Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje.
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
1.
pred začetkom specializacije pisno predlaga zbornici individualiziran program specializacije za svojega specializanta,
2.
usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,
3.
sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo,
4.
ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
5.
predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
6.
organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
Pravice glavnega in neposrednega mentorja so:
-
zagotovljen čas za delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,
-
zagotovljen čas za dodatno usposabljanje v trajanju 2 delovnih dni letno.