(1)
O upravičenosti posameznih oseb do repatriacije odloča urad na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništevin nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi.
(2)
Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona in ni bil v Sloveniji ali v državi, katere državljan je, obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije.
(3)
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena dokazuje upravičenec tako, kot je predvideno v 60. členu tega zakona ter s priporočili slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništevin nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi. Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti iz drugega odstavka tega člena dokaže upravičenec s potrdilom o nekaznovanosti oziroma neobsojenosti iz države, katere državljan je, oziroma z drugim ustreznim dokazilom.