Program dodatnega izobraževanja, mora vsebovati:
1.
Seznam tujih napotenih delavcev, ki bodo dodatno izobraževali slovenske delavce, z navedbo delovnih mest v tuji družbi in njihovo strokovno izobrazbo.
2.
Način dodatnega izobraževanja slovenskih delavcev – individualno ali skupinsko. Posamezen tuji napoteni delavec lahko dodatno izobražuje v skupini največ pet slovenskih delavcev, ali individualno največ dva.
3.
Področje dodatnega izobraževanje. Za vsakega delavca se navede strokovno področje, poklic ali delovna mesta, na katerih se bo dodatno izobraževal.
4.
Cilj dodatnega izobraževanja. Navede se znanje in usposobljenost, ki naj bi ju delavci dosegli pri tem izobraževanju (npr. uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje ipd.).
5.
Obveznosti delavcev pri dodatnem izobraževanju. Navedejo se obveznosti, kakršne so pisanje dnevnika, poročila o delu, izdelava elaborata, izpit, praktični preizkus znanja ipd. V programu se navede najmanj ena taka obveznost.
6.
Tujec mentor pripravi poročilo o izvedenem dodatnem izobraževanju.
7.
Preverjanje uspešnosti dodatnega izobraževanja. Določi se način preverjanja, ki se lahko opravi na podlagi poročila o izvedenem izobraževanju, z razgovorom pred komisijo, praktičnim preizkusom znanja ipd.
8.
Lokacija dodatnega izobraževanja. Navedejo se na primer proizvodni prostori, učne delavnice slovenske gospodarske družbe, udeležba na seminarjih ipd. in čas opravljanja dodatnega izobraževanja na posamezni lokaciji.