Program dodatnega izobraževanja, mora vsebovati:
1.
Seznam tujih napotenih delavcev z navedbo delovnih mest v tuji družbi in njihovo strokovno izobrazbo.
2.
Način dodatnega izobraževanja – individualno ali skupinsko. V posamezni skupini je lahko največ pet tujih napotenih delavcev.
3.
Področje dodatnega izobraževanje. Za vsakega tujega delavca se navede strokovno področje, poklic ali delovna mesta na katerih se bo dodatno izobraževal.
4.
Cilj dodatnega izobraževanja. Navedeta se znanje in usposobljenost, ki naj bi ju tujci dosegli pri tem izobraževanju (npr. uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje ipd.).
5.
Obveznosti tujca pri dodatnem izobraževanju. Navedejo se obveznosti kakršne so pisanje dnevnika, poročila o delu, izdelava elaborata, izpit, praktični preizkus znanja ipd. V programu se navede najmanj ena taka obveznost.
6.
Mentor (ime in priimek, izobrazba in delovno mesto) in njegove obveznosti. Posameznik je lahko mentor največ eni skupini petih tujcev ali največ dvema tujcema, ki se individualno dodatno izobražujeta. Njegova naloga je tudi pripraviti poročilo o izvedenem dodatnem izobraževanju.
7.
Preverjanje uspešnosti dodatnega izobraževanja. Določi se način preverjanja, ki se lahko opravi na podlagi poročila o izvedenem izobraževanju, z razgovorom pred komisijo, praktičnim preizkusom znanja ipd.
8.
Lokacija dodatnega izobraževanja. Navedejo se na primer proizvodni prostori, učne delavnice slovenske gospodarske družbe, udeležba na seminarjih ipd. in čas opravljanja dodatnega izobraževanja na posamezni lokaciji.