6. člen
(sprejem živali v zatočišče)
(1)
V zatočišče se sprejmejo:
1.
bolne in ranjene živali ter zapuščeni mladiči, ki sami še niso sposobni preživeti v naravi, in so odvzeti iz narave, ker se predvideva, da bodo po veterinarski oskrbi in začasni oskrbi sposobni za življenje v naravi,
2.
živali, za katere je carinski organ ali inšpektor odredil zaseg na podlagi zakona, ki ureja ohranjanje narave, zakona, ki ureja zaščito živali in zakona, ki ureja lovstvo, ter na njihovi podlagi izdanih predpisov,
3.
živali, ki so bile zaplenjene ali zasežene zaradi izvajanja Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Zakon o ratifikaciji konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji, Uradni list RS, MP št. 31/99).
(2)
Če se ob sprejemu živali iz 1. točke prejšnjega odstavka v zatočišče oziroma ob prihodu na mesto najdbe živali zaradi njenega prevoza v zatočišče strokovno ugotovi:
-
da je bilo zatočišče pozvano na kraj najdbe oziroma je bila žival prinesena v zatočišče zaradi napačne presoje, se jo v naravi pusti oziroma nemudoma vrne nazaj v naravo na mesto, kjer je bila odvzeta iz narave,
-
da je žival tako telesno ali vedenjsko prizadeta, da ni realnih možnosti, da po veterinarski oskrbi in začasni oskrbi pridobi sposobnost za življenje v naravi, se jo takoj oziroma v čim krajšem času usmrti na strokoven način, ki žival usmrti v trenutku oziroma s predhodno ustrezno omamo, ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine (v nadaljnjem besedilu: usmrti na predpisan način).