2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1) Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki so jih izplačala podjetja, ter davki od povečanja premoženja.
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
V Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina);
iii)
davek od premoženja in
iv)
poseben davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
(v nadaljevanju “slovenski davek”);
b)
V Španiji:
i)
davek od dohodka posameznikov (el Impuesto sobre la Renta de las Personas Fisicas);
ii)
davek od dobička pravnih oseb (el Impuesto sobre Sociedades);
iii)
davek od dohodka nerezidentov (el Impuesto sobre la Renta de no Residentes);
iv)
davek od premoženja (el Impuesto sobre el Patrimonio) in
v)
lokalni davki od dohodka in premoženja
(v nadaljevanju “španski davek”).
4) Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah svoje davčne zakonodaje.