(1)
Upravljavcem naprav za proizvodnjo električne energije in naprav za zajem, prenos ali shranjevanje ogljikovega dioksida se od leta 2013 emisijski kuponi ne dodelijo brezplačno.
(2)
Upravljavcem naprav, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, se od leta 2013 del emisijskih kuponov brezplačno dodeli v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Brezplačno se, v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona, od leta 2013 emisijski kuponi dodelijo tudi za daljinsko ogrevanje in za naprave za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ustrezajo merilom visoke učinkovitosti v skladu z zakonom, ki ureja energetiko.
(3)
Upravljavci naprav iz prejšnjega odstavka so za leto 2013 upravičeni do 80 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona in odobrene v skladu z določbami 126.a člena tega zakona. Ta količina se vsako leto zmanjša za enak znesek tako, da v letu 2020 doseže 30 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona. Brezplačna dodelitev emisijskih kuponov se po letu 2026 zmanjšuje v enakih deležih tako, da leta 2030 ni več brezplačnih dodelitev emisijskih kuponov, razen za daljinsko ogrevanje.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so upravljavci naprav iz sektorjev ali delov sektorjev v skladu s predpisom EU, ki določa seznam sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, do leta 2030 upravičeni do brezplačne dodelitve 100 odstotkov količine emisijskih kuponov, izračunane v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona.
(3)
Ministrstva iz prvega odstavka tega člena pripravijo osnutek državnega načrta ob upoštevanju:
1.
obveznosti Republike Slovenije, da omeji in zmanjša emisije toplogrednih plinov, določene v ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah,
2.
ciljev in ukrepov, določenih v operativnih programih varstva zraka in nacionalnem energetskem programu,
3.
deleža emisij toplogrednih plinov, ki jih izpuščajo naprave iz 118. člena tega zakona,
4.
podatkov o emisijah toplogrednih plinov v določenem obdobju, pridobljenih iz vlog za pridobitev dovoljenja iz 118. člena tega zakona ali poročil o emisijah toplogrednih plinov iz 133. člena tega zakona, podatkov o skladnosti posamezne naprave z referenčnimi dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah, ki jih sprejme pristojni organ EU, ali drugih podatkov, določenih s pravnimi akti EU, ki določajo merila za pripravo državnega načrta,
5.
učinkov izvajanja veljavnih predpisov in na njih temelječih ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje emisije toplogrednih plinov,
6.
možnosti, vključno s tehnološkimi, da posamezne naprave iz 118. člena tega zakona znižajo emisije toplogrednih plinov, in
7.
enakopravne obravnave posameznih dejavnosti ali gospodarskih družb.
(4)
Državni načrt vsebuje zlasti:
2.
določitev celotne količine emisijskih kuponov, ki se podelijo upravljavcem za celotno obdobje iz prejšnje točke,
3.
seznam upravljavcev in naprav, za katere je bilo izdano pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov,
4.
določitev skupne količine emisijskih kuponov, ki se posameznemu upravljavcu podelijo za njegovo napravo za celotno obdobje, in sorazmeren del emisijskih kuponov, ki se mu podelijo za posamezno koledarsko leto,
5.
določitev skupne količine ali deleža ERU oziroma CER, ki jih upravljavci naprav lahko uporabijo za izpolnitev obveznosti iz 6. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona,
6.
določitev celotne količine emisijskih kuponov v rezervi, namenjenih upravljavcem novih naprav, in meril za razdelitev emisijskih kuponov upravljavcem teh naprav,
7.
določitev količine emisijskih kuponov, ki se lahko prodajo na javni dražbi,
8.
določitev predhodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in način ter pogoje njihovega upoštevanja,
9.
podatke o uvajanju čistih tehnologij, vključno s tehnologijami učinkovite rabe energije, in
10.
podatke o pripombah javnosti in njihovem upoštevanju.
(5)
Za upravljavca nove naprave se šteje upravljavec, ki ima pravnomočno dovoljenje iz 118. ali 120. člena tega zakona najmanj 18 mesecev pred začetkom obdobja iz prvega odstavka tega člena.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za upravljavca nove naprave ne šteje upravljavec, ki mu je bilo spremenjeno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, skladno z določbami šestega odstavka 120. člena tega zakona, ali upravljavec, ki mu je bilo spremenjeno dovoljenje zaradi spremembe naprave, s katero je zmanjšal obseg obstoječe naprave ali emisije toplogrednih plinov, ali upravljavec, ki je s pravnim poslom pridobil obstoječo napravo ali njen del.
(7)
Ne glede na določbo 6. točke četrtega odstavka tega člena je do emisijskih kuponov iz rezerve upravičen tudi upravljavec, ki ima pravnomočno dovoljenje iz 118. ali 120. člena tega zakona najmanj šest mesecev pred rokom iz petega odstavka tega člena.
(8)
Razdelitev emisijskih kuponov se opravi brez obveznosti plačila, razen emisijskih kuponov, ki so v državnem načrtu določeni, da jih vlada lahko proda na javni dražbi. V državnem načrtu se lahko za prodajo na javni dražbi predvidi največ deset odstotkov celotne količine emisijskih kuponov.
(9)
Za predhodne ukrepe iz 8. točke četrtega odstavka tega člena se šteje uvedba najboljše razpoložljive tehnike, ki jo upravljavec naprave lahko uvede v svojo napravo.