Za določanje vsebnosti eruka kisline v živilih iz 1. člena tega pravilnika se uporabljajo analitske metode določene v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vsebnost eruka kisline se ugotovi s hitrim testom, tako da se določi:
-
celotno vsebnost dokozenojske kisline v živilih iz Priloge, ali
-
celotno vsebnost cis- dokozenojske kisline v živilih iz Priloge, s plinsko-tekočinsko kromatografijo v pogojih, kjer so cis- in trans-izomeri dokozenojske kisline ločeni; stacionarne faze, primerne za te namene so na primer cianopropilpolisiloksani ali tekoči kristali.
Če celotna vsebnost dokozenojske kisline, določene v skladu s prvo alineo prejšnjega odstavka ali cis- dokozenojske kisline, določene v skladu z drugo alineo prejšnjega odstavka v živilih iz 1. člena tega pravilnika, izračunana na podlagi celotne vsebnosti maščobnih kislin v maščobi, ne presega 5%, ni potrebno nadaljnje določanje eruka kisline v izdelkih. V nasprotnem primeru se vsebnost eruka kisline določi po metodi IV iz Priloge.