(1)
Upravitelj prisilne poravnave mora predvsem:
1.
preizkusiti stanje premoženja in poslovanja dolžnika;
2.
preizkusiti seznam upnikov in seznam dolžnikovih dolžnikov;
3.
preizkusiti verodostojnost prijavljenih terjatev;
4.
ugovarjati zoper neutemeljeno prijavljene terjatve, če na podlagi sporočila upnikov ali iz kakšnega drugega razloga dvomi o njihovi utemeljenosti;
5.
prijaviti poravnalnemu senatu, če ravna dolžnik v nasprotju z 31. členom tega zakona;
6.
opravljati druge dolžnosti, določene s tem zakonom.
(2)
Dolžnik in upniki lahko vložijo zoper ravnanje upravitelja prisilne poravnave ugovor pri poravnalnem senatu.
(3)
Upravitelj prisilne poravnave si lahko z dovoljenjem predsednika poravnalnega senata zagotovi pomoč izvedenca.