(1)
Izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov, ugotovljene v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, glede na dolžnika izgubijo pravno moč.
(2)
Izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona, se smejo izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
(3)
V postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona, ugotovi sodišče ali drug pristojni organ, obstoj sporne terjatve in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.