(1)
Dolžnik lahko v načrtu finančne reorganizacije ponudi izplačilo terjatev samo v denarju, razen če posamezen upnik izrecno pisno pristane na drugačno izplačilo.
(2)
Dolžnik mora upnikom ponuditi znižano poplačilo oziroma odložitev plačil terjatev najmanj v naslednjih znižanih deležih oziroma rokih:
1.
20% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od enega leta;
2.
40% poplačilo, če rok za izplačilo ni daljši od dveh let;
3.
60% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od treh let;
4.
80% poplačilo, če rok za plačilo ni daljši od štirih let;
5.
100% poplačilo z odložitvijo za največ pet let.
(3)
Poleg znižanja poplačila terjatev iz naslova glavnice in obresti, nateklih do dneva začetka postopka, v obsegu in rokih iz prejšnjega odstavka, lahko dolžnik ponudi tudi znižanje obrestnih mer za čas od dneva začetka postopka dalje.
(4)
Izplačil na način iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče ponuditi upnikom iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, razen če posamezni ločitveni upnik izrecno pisno pristane na manj ugodno izplačilo.