Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocesto mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt krajinske arhitekture mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej razcepa, priključkov, nadvoza čez železniško progo pri Hajdini, spremljajočih objektov Dravsko polje, čelne cestninske postaje Prepolje, bencinski servis Slivnica in avtocestna baza Izpostava Ptuj ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov. Vse rešitve morajo biti ustrezno usklajene in prikazane tudi v gradbenem načrtu. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocesto mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi v skladu s SIST EN 1317-1 in 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1-2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste oziroma hitre ceste in priključnih ramp ter terenu,

nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožišča ter ostala cestna oprema ter protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje morajo biti, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsajene z vegetacijo. Dovoljena je izvedba protihrupnih ograj s transparentimi vložki. Varovalne in protihrupne ograje ne smejo motiti pogledov na prostorsko dominantne objekte kulturne dediščine. Avtocestni objekt ne sme postati prostorska dominanta v vplivnem območju kulturne dediščine. Objekti in zasaditve avtoceste ne smejo zmanjševati vizualne izpostavljenosti kulturne dediščine.

Območja priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikuje.

Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebno pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih priključkov, deviacij in vkopih deviacij. Brežine se zatravi, zasadi z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;

pri oblikovanju reliefa, izvedbi nasipov za deviacije in objektov avtoceste se uporablja nenosilen material, odstra­njen med gradnjo;

regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo v skladu s strokovnimi podlagami, sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije;

posege v obcestni prostor na poteku ob urbanem območju je potrebno oblikovati skladno s prostorskimi akti za ta območja ter skladno z načeli oblikovanja urbanih površin;

vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti je potrebno oblikovati skladno z obstoječim stanjem. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in hitre ceste s priključki, ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope;

med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgledov in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).