59. člen
(normirani odhodki)
(1)
Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v naslednji višini:
|
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih
|
% prihodkov
|
|||
|
nad
|
do
|
|||
|
60.000
|
80 %
|
|||
|
60.000
|
0 %
|
nad
|
60.000
|
|
[Opomba TFL: Odstavek je bil v delnem neskladju z Ustavo.]
(2)
Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini:
|
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih
|
% prihodkov
|
|||
|
nad
|
do
|
|||
|
12.500
|
80 %
|
|||
|
12.500
|
30.000
|
40 %
|
nad
|
12.500
|
|
30.000
|
0 %
|
nad
|
30.000
|
|
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 48.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.