Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Nizozemske o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka s protokolom (BNLDOU)

1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami konvencije.

2. Pristojni organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.

3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.

4. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov.

5. Če pristojna organa držav članic v dveh letih od predložitve zadeve težav ali dvomov, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije, ne moreta razrešiti v postopku skupnega dogovora iz prejšnjih odstavkov tega člena, lahko zadevo na zahtevo katere koli države pogodbenice razreši razsodišče, ki ga ustanovita pristojna organa in v katero so imenovane tudi neodvisne osebe, vendar šele, ko so v celoti izčrpani postopki, ki so na voljo v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena, in če vpleteni davkoplačevalec ali davkoplačevalci pisno potrdijo, da jih zavezuje odločitev razsodišča. Odločitev razsodišča v določeni zadevi je zavezujoča za državi pogodbenici in za davkoplačevalca ali davkoplačevalce, vpletene v tej zadevi.