2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
na Nizozemskem:
i)
de inkomstenbelasting (davek od dohodka);
ii)
de loonbelasting (davek na plače);
iii)
de vennootschapsbelasting (davek od dobička pravnih oseb), vključno z deležem države v neto dobičku od izkoriščanja naravnih virov v skladu z zakonom o rudarstvu iz 1810 (Mijnwet 1810) v zvezi s koncesijami, podeljenimi od leta 1967, ali v skladu z zakonom o rudarstvu v nizozemskem epikontinentalnem pasu iz 1965 (Mijnwet Continentaal Plat 1965);
iv)
de dividendbelasting (davek od dividend)
(v nadaljevanju »nizozemski davek«);
b)
v Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
dohodnina;
iii)
posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
(v nadaljevanju »slovenski davek«).
4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.