339. člen
V seznam zaseženih predmetov se vpisujejo predmeti, ki jih je v kazenskem postopku zaseglo sodišče ali so bili izročeni sodišču kot zaseženi predmeti in se hranijo na sodišču v blagajni oziroma na drugem določenem mestu ali na depozitnem mestu pri banki kot redni pologi oziroma kot pologi pri drugem hranitelju.
Okrožna sodišča lahko vodijo dva seznama zaseženih predmetov, enega za preiskavo in enega za kazenski prvostopni postopek in ju označijo z rimskima številkama I in II. V tem primeru je treba vselej, ko se navaja zaporedna številka seznama zaseženih predmetov, pred označbo seznama (Szp) vpisati tudi rimsko številko.
Po končani preiskavi se zaseženi predmet prenese na kazenski oddelek.
V tem primeru se zadeva v seznamu zaseženih predmetov v preiskovalnem oddelku odčrta, na kazenskem oddelku pa vpiše na novo. V stolpcu za pripombe se napravi pri obeh seznamih ustrezni zaznamek zaradi povezave. Prevzem predmetov potrdi vodja seznama II v stolpcu 11 seznama I.
Zaporedna številka seznama zaseženih predmetov se označi z rdečilom v zapisniku o prevzemu, na omotu, v katerem je zaseženi predmet hranjen, na ovitku spisa in v stolpcu za pripombe pri zaporedni številki ustreznega vpisnika. Ta zaporedna številka se, ko zaseženi predmet ni več v hrambi pri sodišču, odčrta.
Če je treba vrniti zasežene predmete državljanu Republike Slovenije v Republiki Sloveniji ali v tujini, se ga obvesti, da te predmete v določenem roku prevzame. Če po obvestilu predmetov v določenem roku ne prevzame, odredi sodnik prodajo ali uničenje zaseženih predmetov.
To velja tudi za tujega državljana, ki prebiva v Republiki Sloveniji. Če je treba zasežene predmete vrniti tujemu državljanu, ki prebiva v tujini, se predmeti preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, dajo na razpolago diplomatskemu predstavništvu države, katere državljan je.
Če gre za zasežene predmete, ki jih je treba izročiti kriminalističnemu muzeju, pozove sodišče Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, da predmete v določenem roku prevzame. Če ministrstvo predmetov v določenem roku ne prevzame, sodišče odredi njihovo uničenje.
Ko sodnik v kazenskem postopku odredi prodajo zaseženih predmetov, se prodaja izvede po veljavnih predpisih izvršilnega postopka. Po končanem izvršilnem postopku izvršilni sodnik dostavi odločbo v kazenski spis.
Za postopek uničenja zaseženih predmetov se uporabljajo določbe uredbe, ki ureja postopek upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami oziroma uredbe, ki ureja način ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami. Ne glede na navedeno lahko predsednik pristojnega okrožnega sodišča, kadar oceni, da je iz razlogov ekonomičnosti postopka in glede na vrsto zaseženega predmeta, to mogoče, za uničenje zaseženih predmetov imenuje tričlansko komisijo iz vrst zaposlenih pri sodišču, ki zapisniško uniči zasežene predmete, in kopijo zapisnika dostavi v vse zadeve, iz katerih izvirajo zaseženi predmeti, ki so bili uničeni.
Vodja seznama preveri vsak mesec skladnost knjižnega stanja z dejanskim stanjem zaseženih predmetov. Če pri tem ugotovi, da so nerešeni vpisi starejši od šest mesecev, opozori sodnika, da izda ustrezno odločbo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izda podrobna navodila glede hrambe in uničenja posebnih zaseženih predmetov (mamila, orožje, ponarejen denar).