225. člen
Vsaka priloga dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša.
Pred opravilno številko se napiše mala črka k (npr. k P 10/94-1). Razen tega se vsaka priloga v desnem kotu označi z rdečilom, in sicer z velikimi črkami A, B ali C in zaporednimi arabskimi številkami od 1 naprej.
S črko A se označijo priloge, ki jih predlože tožilci, tožeče stranke in predlagatelji; s črko B priloge, ki jih predlože obdolženci, tožene stranke in nasprotne stranke; s črko C pa priloge, ki jih predlože drugi udeleženci postopka ali tretje osebe.
Vse priloge se hranijo na koncu spisa v ovitku prilog z označbo "Priloge". Če je v spisu večje število prilog, se hranijo v ločenih ovitkih, označenih z A, B, C.
Če je število prilog tolikšno ali so tako obsežne, da jih ni mogoče hraniti v ovitkih v spisu samem, se hranijo v posebnem ovitku izven spisa. Na ovitku prilog v spisu pod "Pripomba" je treba v takem primeru napisati, kje so priloge.
Na pisanju se priloga označi tako, da se na mestu, kjer se priloga predlaga kot dokazilo, z rdečilom vpiše označba priloge.
Če se priloga vrne osebi, ki jo je predložila, potrdi prevzemnik prejem priloge. Potrdilo se vloži v ovitek na dotedanje mesto priloge.
V izjemnih primerih, če gre za obsežnejše spise s številnimi prilogami (npr. stečajni spisi), se s prilogami ravna po prosti presoji, vendar tako, da je zagotovljena preglednost in uporabnost spisa.