Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje

Ob nadvozu na priključku Trebnje – vzhod ter podvozu gozdne ceste v km 15,1+70 se zasaditev izvede tako, da ne posega v vidno polje voznika na avtocesti. Zadrževalnik Z1 se v pasu do ceste obsadi z drevesi, v območju vtoka in iztoka pa z vodnimi rastlinami, primernimi tudi kot biološke čistilne naprave v manjšem obsegu. Nasipi in vkopi se naredijo tako, da je prehod v raščen teren mehko zaokrožen. V pasu neposredno ob avtocesti je zaradi vzdrževanja in zagotavljanja svetlega profila načrtovana trata. Trasa avtoceste se po prečkanju doline na viaduktu Dole zaje v hrib v globokem vkopu, ki je preoblikovan in močno zasajen z drevesi in grmovjem. Oblika zasaditve se prilagaja nagibu brežin in postavitvi berm.

Protihrupna ograja ob priključku Mirna Peč mora biti zaradi odpiranja pogledov na kulturno krajino transparentna, v delu ob zadrževalniku pa polna in zasajena s popenjavkami in grmovnicami. V severnem priključnem kraku deviacije se zadrževalnik zasadi z vodnimi rastlinami. Priključek se zaradi preglednosti v glavnem zatravi. Protihrupni ograji v priključnih krakih morata biti zaradi preglednosti križišča in odpiranja pogledov v širši prostor transparentni. Zasaditev v priključku je predvidena le tam, kjer je potrebno zaradi opozarjanja voznikov. Visoka nasipna brežina na severni strani priključka se zasadi z grmovnicami po vsej dolžini.

Na južni strani deviacije Mirna Peč je v priključnem delu predlagana ureditev v duhu land art. Za to ureditev se izdela poseben projekt (krajinski arhitekt in/ali likovni umetnik v sodelovanju s projektantom). Na deviaciji Mirna Peč se brežine zatravijo in obnovi novonastali gozdni rob. Zasaditev se zgosti le ob vhodih v pokrit vkop za križanje z železniško progo.

Severna stran trase avtoceste v pobočju Šentjurskega vrha se zatravi (zaradi odpiranja pogledov na kulturno krajino tega dela Dolenjske), v delu, ko se najbolj približa hitri cesti H1, pa zasadi z drevesnimi in grmovnimi živicami. Južna stran trase avtoceste se zasadi z drevjem, ki je ločilni pas med avtocesto in deviacijo ter hkrati z mehko speljanim robom mehča poseg v prostor. Pred nadvozom in za njim se na strukturah avtocestne trase zasadijo živice drevja in/ali grmovja, povzete po obstoječih strukturah v prostoru. Na tem delu se zasaditev zgosti (zaradi opozarjanja voznikov), v nadaljevanju pa se brežine le zatravijo.