Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje

Trasa avtoceste ne bo nikjer posegla v omočeni del pretežno kraških vodonosnikov ter tako tudi ne neposredno v dinamiko pretoka podtalne vode, vendar pa bodo vodonosniki glede na največjo globino do nivoja podtalnice (80–90 m, povprečno pa 40–50 m) zaradi narave vodonosnikov šibko zaščiteni. Glede na dobro kraško prevotljenost se lahko pričakuje, da se bodo pri zemeljskih delih odprli novi kraški prostori ali delno oziroma v celoti zaprli obstoječi, kar pa na podlagi opravljene analize ne bo vplivalo na glavno dinamiko pretoka podtalne vode. Z gradnjo avtoceste in spremljajočih objektov se ne smejo poslabšati odtočne razmere požiralnikov vodotokov na obravnavanem območju.

Za varovanje vodnih virov se meteorne vode s cestišča speljejo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode – zadrževalne bazene s koalescentnimi filtri, kjer se prečistijo v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote z javnih cest in emisije in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, od koder se odvedejo v obstoječe kraške vrtače oziroma v naravno ponikovalnico. Zadrževalni čas vode v zadrževalnikih mora omogočiti učinkovito usedanje trdnih delcev in vsaj delno razgraditev organskih snovi. Prostornina zadrževalnikov mora ob razlitju nevarne snovi zadržati njeno pričakovano količino. Zbiralniki se redno čistijo in vzdržujejo, mulj pa se obravnava kot poseben odpadek.

Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati stanja kakovosti vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi, ustreznim načinom gradnje ter po gradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja investitor zagotovi ustrezno ureditev.

Na trasi avtoceste se med gradnjo in po odprtju avtoceste prepreči izliv nevarnih tekočin v podtalje in površinske vodotoke, ob morebitnem razlitju nevarnih snovi pa se takoj odkoplje onesnažena zemljina, ki jo je treba oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se opravi analiza, s katero bi organizacija, ki jo pooblasti ministrstvo, pristojno za okolje, ugotovila, da ne gre za nevarni odpadek in bi bila lahko odstranjena na drug način.

Med gradnjo se odvod padavinskih voda in izlivov z gradbišč uredi z ustreznimi zadrževalnimi bazeni in lovilci olj. Odvod komunalnih odplak med pripravljalnimi deli in gradnjo se uredi z ustreznimi komunalnimi objekti in se zavaruje, da ni izliva odplak v podtalje ali njihovo okolico.

Med gradnjo investitor na celotni trasi zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, tako da je preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V struge potokov in podtalje ni dovoljeno odvajati odpadne in izcedne vode z gradbišča in infrastrukturnih objektov ter odlagati gradbenega materiala. Pri gradnji je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibne stroje.

Ob razlitju škodljivih tekočin se pripravi načrt za hitro ukrepanje. Načrt vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču, in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi in ukrepe za odstranitev usedlin, izbiro kraja odlagališča onesnaženih usedlin ter dodatno spremljanje stanja onesnaženih tal. Vsebina se določi na podlagi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi glede na mogoče vplive na podzemno vodo.

Skladno z ugotovitvami poročila o vplivih na okolje se ob upoštevanju določb pravilnika, ki ureja spremljanje stanja onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, uresničuje program spremljanja stanja podzemne vode na izviru Zijalo (desni pritok ob bruhalniku) in Žagarjevem izviru. Nihanje nivojev podtalnice oziroma pretokov je treba spremljati enkrat mesečno oziroma dodatno ob visokem vodnem stanju, ki presega desetletno povprečje.

Med gradnjo avtoceste se zagotovita spremljanje del in nadzor hidrogeologa in krasoslovca.

Z nadzorovanjem vode neposredno na ponikovalnicah in izvirih je treba izvajati monitoring kakovosti in vodnih zalog podzemnih voda v kraških vodonosnikih. Vanj je treba vključiti tudi sistem vseh morebitno izvedenih opazovalnih vrtin za vzorčenje podtalnice ali pa meritve in vzorčenja opraviti v vodnih jamah s potrjeno podzemno povezavo.

Zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče (npr. gradnja viaduktov, zavarovanje struge, iztočni objekti), ki je v lasti Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim prenese pravico upravljanja na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, na investitorja. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o prenosu pravice upravljanja lahko investitor gradi na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, pri čemer je treba le-tega pridobiti pred gradbenim dovoljenjem.