(1)
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj slovenščine v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program slovenščine.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine, lahko poučuje slovenščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine v tretjem obdobju,
lahko poučuje slovenščino tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz angleščine.
(2)
Učitelj angleščine je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program angleščine.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje angleščine ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje angleščine v tretjem obdobju,
lahko poučuje angleščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz nemščine.
(2)
Učitelj nemščine je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program nemščine.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje nemščine ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje nemščine v tretjem obdobju,
lahko poučuje nemščino tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj likovne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj likovne vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali slikarstva.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje, lahko poučuje likovno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje likovne vzgoje v tretjem obdobju,
lahko poučuje likovno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj glasbene vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj glasbene vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje, lahko poučuje glasbeno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje glasbene vzgoje v tretjem obdobju,
lahko poučuje glasbeno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj matematike v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program matematike.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike, lahko poučuje matematiko tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje matematike v tretjem obdobju,
lahko poučuje matematiko tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj tehnike in tehnologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz tehnike ali proizvodno-tehnične vzgoje ali univerzitetni študijski program iz elektrotehnike, strojništva ali lesarstva.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnične vzgoje, lahko poučuje tehniko in tehnologijo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnične vzgoje ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje tehnike in tehnologije v tretjem obdobju,
lahko poučuje tehniko in tehnologijo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj gospodinjstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program gospodinjstva.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva, lahko poučuje gospodinjstvo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje gospodinjstva v šestem razredu,
lahko poučuje gospodinjstvo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj naravoslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program biologije, kemije ali fizike.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja narave, lahko poučuje tudi naravoslovje v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje biologije, kemije ali fizike ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje biologije, kemije ali fizike v tretjem obdobju,
lahko poučuje naravoslovje tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj spoznavanja okolja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja narave in družbe, lahko poučuje tudi spoznavanje okolja v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj družboslovja v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program geografije, zgodovine, filozofije ali sociologije ali dvopredmetni univerzitetni študijski program politologije ali teologije.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje spoznavanja družbe lahko poučuje tudi družboslovje v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj športne vzgoje v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program športne vzgoje.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje, lahko poučuje športno vzgojo tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(4)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osemletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za poučevanje športne vzgoje v tretjem obdobju,
lahko poučuje športno vzgojo tudi v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj predmeta gledališki klub je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(2)
Učitelj predmeta gledališki klub je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, filmske in televizijske režije ali primerjalne književnosti in literarne teorije.
(1)
Učitelj predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko, kdor:
-
ima končan izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja ples ali izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer in je solist opernega baleta ter ima najmanj pet let plesne prakse,
-
ima končan izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja ples ali izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer in je solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj deset let plesne prakse,
-
ima najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo in izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa ter ima najmanj pet let prakse iz sodobnega plesa.
(2)
Učitelj predmetov ples, ljudski plesi in družabni plesi je lahko tudi, kdor:
-
izpolnjuje pogoje za učitelja v prvem ali drugem obdobju devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
-
izpolnjuje pogoje za učitelja športne vzgoje v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom,
-
je končal univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede.
Učitelj predmetov les, umetne snovi in kovine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj predmeta računalništvo je lahko, kdor:
-
je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike ali računalništva ali matematike – smer računalništvo z matematiko ali organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov),
-
izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programih gimnazije.
(2)
Učitelj predmeta računalništvo je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
Učitelj predmeta prehrana in načini prehranjevanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
Učitelj predmetov kmetijska dela in sodobno kmetijstvo je lahko, kdor:
-
je končal univerzitetni študijski program geografije, biologije, kmetijstva – agronomije ali kmetijstva,
-
izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Drugi učitelj v prvem razredu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje.
(2)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v:
-
osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za učitelja v prvem razredu ali
-
devetletni osnovni šoli in je izpolnjeval pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok,
je lahko drugi učitelj tudi v prvem razredu prilagojenega izobraževalnega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja:
-
informatike v izobraževalnih programih gimnazije,
-
v izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Učitelj socialnega učenja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer – defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
(2)
Učitelj socialnih veščin je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije, pedagogike (smer – pedagogika), socialne pedagogike ali socialnega dela ali visokošolski študijski program socialnega dela.
(1)
Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor:
-
izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom,
-
izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
(2)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, je lahko učitelj v oddelku podaljšanega bivanja tudi v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Svetovalni delavec – psiholog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije.
Svetovalni delavec – pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program pedagogike (smer – pedagogika).
Svetovalni delavec – socialni delavec je lahko, kdor je končal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program socialnega dela.
Svetovalni delavec – socialni pedagog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program socialne pedagogike.
(1)
Svetovalni delavec – defektolog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije.
(2)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom ali drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu in je izpolnjeval pogoje za svetovalnega delavca, je lahko svetovalni delavec tudi v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
(1)
Knjižničar je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program bibliotekarstva.
(2)
Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.
(3)
Kdor je ob uveljavitvi tega pravilnika opravljal vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli s prilagojenim programom in je izpolnjeval pogoje za knjižničarja, je lahko knjižničar tudi v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.
Organizator šolske prehrane je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program gospodinjstva ali živilske tehnologije.
(1)
Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko, kdor:
-
je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike ali računalništva ali matematike – smer računalništvo z matematiko ali organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov),
-
izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programih gimnazije.
(2)
Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom.