25. člen
ENAKO OBRAVNAVANJE
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države pogodbenice v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena te konvencije uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti države pogodbenice, v nobeni državi pogodbenici ne smejo biti zavezane kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te države pogodbenice v enakih okoliščinah.
3. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi pogodbenici, kot je obdavčevanje podjetij te druge države pogodbenice, ki opravljajo enake dejavnosti.
4. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena te konvencije, šestega odstavka 11. člena te konvencije ali šestega odstavka 12. člena te konvencije, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države pogodbenice. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države pogodbenice.
5. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi pogodbenici zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države pogodbenice.
6. Nobena določba tega člena se ne razlaga, kot da zavezuje katero koli državo pogodbenico, da prizna posameznikom, ki niso rezidenti te države pogodbenice, kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne namene, ki jih priznava posameznikom, ki so taki rezidenti, v skladu z merili, ki jih ne vsebuje splošna davčna zakonodaja.
7. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena te konvencije za davke vseh vrst in opisov.