Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS)

Če za stavbo, ki je v etažni lastnini, ni odmerjeno zemljišče, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi (funkcionalno zemljišče), se odmeri kot nova parcela le stavbišče.

Postopek za odmero stavbišča se prične na zahtevo enega ali več imetnikov pravice na posameznih delih stavbe ali na zahtevo osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba. Za vložitev zahteve ni potrebno soglasje drugih imetnikov pravice na posameznih delih stavbe in osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba, če le-ta ni vlagatelj zahteve za odmero stavbišča. Za vložitev zahteve tudi ni potrebno soglasje ostalih imetnikov pravice, če je na posameznem delu stavbe več imetnikov pravice.

V postopku odmere stavbišča se ne uporabljajo določbe zakona o zemljiškem katastru, ki se nanašajo na sodelovanje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov, njihova soglasja in na sestavo ugotovitvenega zapisnika in določba 47. in prvega odstavka 76.c člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter določba 49. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97).

Odmero stavbišča izvede geodet ob smiselni uporabi določb zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), ki določajo postopek parcelacije zemljišč. Za izvedbo odmere stavbišča ni obvezna predhodna dokončna ureditev obstoječih lastniških meja s parcelacijo zajetih parcel po določbah 14. do 17. člena zakona o zemljiškem katastru.

Odmero stavbišča izvede geodet brez prisotnosti imetnikov pravice na posameznih delih stavbe oziroma osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na zemljišču, na katerem stoji stavba. Geodet izdela elaborat odmere stavbišča, ki vsebuje skico zamejičenja in izmeritvene podatke.

Odmera stavbišča se izvede ne glede na začete upravne ali sodne postopke v zvezi z zemljiščem, na katerem stoji stavba.

Površina nove parcele, na kateri stoji stavba, je dokončna. Površina preostale parcele, ki se je delila, pa v primeru, če meje lastniških parcel niso urejene, ni dokončna in se izračuna na podlagi veljavnih podatkov zemljiškega katastra.

Nova parcela, na kateri stoji stavba, se z mejami vpiše v zemljiški kataster na podlagi odločbe, ki se vroči vlagatelju zahteve za odmero stavbišča in osebi, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na stavbišču.

Pritožba zoper odločbo je dopustna samo glede nepravilne določitve meje stavbišča in glede izračuna površine stavbišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvedbe sprememb podatkov v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Tisti, ki mu je bil z odločbo prizadet pravni interes, lahko uveljavlja svoje pravice v pravdi.

V postopku odmere stavbišča ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.

Nova parcela, na kateri stoji stavba, se vpiše po uradni dolžnosti v zemljiški kataster in v zemljiško knjigo, ne glede na druge predlagane vpise v zemljiški knjigi.

V zemljiško knjigo se nova parcela, na kateri stoji stavba, vpiše bremen prosta.