Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško

Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.

Za varovanje flore in favne ter biotopov in zagotovitev čim večje pestrosti vodnih in obvodnih biotopov se uporabljajo določbe 11., 13., 14., 16. in 35. člena te uredbe.

Na desnem bregu Save se ob jezovni zgradbi v skladu z 11. členom te uredbe izvede ribji prehod. Nad izlivnimi deli potoka Štegina, Presladolskega potoka in Petelinskega grabna pa se v skladu z istim členom uredijo drstišča. Pri načrtovanju in izvajanju ribjega prehoda ter drstišč mora sodelovati strokovnjak za ribe in ribje prehode.

Nadomestni habitati: na vzhodnem delu Pijavškega polja ob Dvoriškem potoku se uredi kompleks plitvih mlak s položnimi in poraslimi brežinami, ki se občasno vzdržujejo. Na Pijavškem polju se severno od zaselka Gorenje Pijavško na obstoječem terenu uredita dve plitvi gramoznici s strukturirano obalo in poraslimi položnimi brežinami. Izlivni del Dvoriškega potoka na vzhodnem delu Pijavškega polja se v prvi dvoletni fazi prepusti naravni sukcesiji, po dveh letih se dovoli izmenično enostransko čiščenje kanala po odsekih s košnjo, ki se izvaja v drugi polovici julija ali kasneje. Ob izlivu Presladolskega potoka se uredi večnamenska mrtvica s spremenljivim vodnim režimom. Na območju med Sotelskim in Krškim se na ravnici na levi strani Save uredi plitva gramoznica razgibanih oblik in s peščeno-prodnato steno. Brežine mlak, gramoznic in mrtvice se zasadijo z obrežno in močvirsko vegetacijo. Na območjih z manjšimi posegi v brežino Save se uredi bogato zaraščen obrežni pas z visokimi steblikami, vrbovjem in gozdom, kot nadomestni habitat pa se urejajo in vzdržujejo tudi travniške površine z vmesnimi mejicami. Naravni habitati ne smejo biti uničeni pred gradnjo nadomestnih habitatov, če pa to ni mogoče, mora gradnja potekati v fazah, ki omogočajo vsakokratne migracije posameznih populacij. Pri načrtovanju in vzpostavljanju nadomestnih habitatov naj sodelujeta tudi strokovnjak za kačje pastirje in dvoživke.

Pri urejanju brežin Save in pritokov se upoštevajo naslednje zahteve:

pri izvajanju posegov se kar najbolj ohranjajo obstoječe brežine Save in pritokov, vključno z obvodno vegetacijo,

na območjih s predvidenimi kamnitimi oblogami se brežine zatravijo, na zgornjih delih brežin pa se zasadijo hidrofilne vrste dreves in grmovnic in plodovite vrste iz družin rožnic,

pri oblikovanju brežin se zagotavlja razgibanost, podobna naravni, z različnimi nakloni in z zveznimi prehodi v raščeni teren ter z vgradnjo kamnov ali skal različnih velikosti,

ruša, humus in preostali rastlinski material, odstranjen z območij, poraščenih z invazivnimi tujerodnimi vrstami, se ne uporabljajo za rekultivacijo površin,

na območjih, kjer je to tehnično izvedljivo in dopustno, se visokorasla drevnina sadi tudi na spodnjih delih brežin,

pritoki Save se urejajo le v nujnem obsegu, kar najbolj s sonaravnimi ukrepi in uporabo naravnih materialov,

predvideni zadrževalniki plavin ne smejo onemogočati gorvodne in dolvodne migracije,

čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, tako da se posegi v habitatih izvajajo takrat, ko ni obdobje razmnoževanja, vzrejanja mladičev in prezimovanja,

na območjih, kjer bo treba odstraniti obvodno vegetacijo ali omejke, se zagotovi ustrezna nadomestitev vegetacije,

priporočljivo je, da se izvajanje del začne v jesenskem času,

po končani gradnji se poškodbe naravnih habitatov, nastale zaradi izvajanja del, sanirajo tako, da je funkcija poškodovanega habitata čim bolj podobna ali enaka funkciji habitata pred poškodbo.

V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se gensko ali kako drugače biotehnološko spremenjeni organizmi ne sproščajo v naravo.

Prehajanje živali pod cestami vzdolž bazena se zagotovi s prepusti na mestih križanj ceste s potoki.

Med gradnjo se prepreči izcejanje kakršnih koli snovi, ki so strupene ali škodljive za vodni živelj. Zemeljska dela se izvajajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.

Za preprečitev svetlobnega onesnaževanja se dela med gradnjo opravljajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem območju.

Izvajalec mora izvajati posege tako, da so kar najbolj prilagojeni življenjskemu ciklu živali, kakor je določeno v Poročilu o vplivih na okolje. Odvažanje proda in poglabljanje struge ter povečevanje naravne kalnosti naj se, kolikor je to mogoče, ne izvajajo v življenjsko pomembnih obdobjih.

Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi jih lahko kakor koli ogrozili zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja, zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se občasen naravovarstveno-geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot in ohranitev na novo odkritih naravnih vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, in v skladu z Naravovarstvenimi smernicami za pripravo državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško in v Predhodnem mnenju, ki ga je v postopku priprave državnega lokacijskega načrta dal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: Naravovarstvene smernice).

Pri izdelavi projektne dokumentacije, ki mora biti pripravljena v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, in pri izvedbi vseh del morajo sodelovati biologi, ki predložijo tudi usmeritve za izvedbo sonaravnih ureditev in blažitev vplivov gradnje na biocenozo.

Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za državni lokacijski načrt za Hidroelektrarno Krško (ZRSVN, OE Ljubljana, april 2004), in predhodna mnenja, ki so priloga temu odloku in se hranijo pri investitorju ter navajajo posebno varstveno območje SI 3000054 Ajdovska jama–Brestanica (območje Natura 2000), naravni vrednoti 8003 Povšen graben in 7998 Ledinski graben ter ekološko pomembna območja: Sava od Radeč do državne meje (63700), Brestanica (65800) in Ajdovska jama (33300).

Investitor obvesti območno službo, pristojno za varstvo narave, o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotovi naravovarstveni nadzor pri gradnji na tem območju.

Ribiško gospodarjenje v bazenu se uskladi z novimi razmerami, kar se opredeli v ribiško-gojitvenih načrtih.

Izvajalec vsaj štirinajst dni pred začetkom posegov v vodotoke obvesti ribiški družini Sevnica in Brestanica, predloži terminski načrt gradnje, in jima omogoči dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.

Investitor mora morebitno škodo na vodnem življu poravnati prizadeti ribiški družini. O nadomestnih ukrepih se investitorji, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in pristojne ribiške družine dogovorijo s posebnim sporazumom.