(1)
Pri predpisovanju ravni potrebnega znanja slovenščine sta upoštevani zahtevnost delovnega mesta ter način dela na njem.
(2)
Zahtevnost posameznega uradniškega ali strokovno-tehničnega delovnega mesta je na splošno določena z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06 in 9/07 – katalogi v prilogah). Razvrstitev in opisi delovnih mest iz navedene uredbe se smiselno uporabljajo tudi glede potrebnega znanja slovenščine za delovna mesta pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil.
(3)
Z načinom dela v okviru delovnega mesta so mišljene zlasti pogostnost, pomembnost in zahtevnost predvidljivih jezikovnih stikov s sodelavci, strankami in širšo javnostjo (pisni – ustni, pisarniški – terenski – medijski idr.).