(1)
Za uspešno izvedbo postopka za predajo zahtevane osebe in, če so okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo zahtevana oseba pobegnila, preiskovalni sodnik po uradni dolžnosti, ali po odločbi odreditvenega pravosodnega organa, ali na predlog pristojnega državnega tožilca odloči, ali bo zoper zahtevno osebo odredil pripor, ali katerega od drugih ukrepov za zagotovitev navzočnosti, ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(2)
Sklep o priporu se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.
(3)
Zoper sklep o priporu se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti na senat treh sodnikov okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil sklep vročen zahtevani osebi. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(4)
Preiskovalni sodnik o sprejetem ukrepu nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ.
(5)
Po sklepu preiskovanega sodnika sme biti zahtevana oseba v priporu največ mesec dni od dneva, ko ji je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržana v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora.
(6)
Pripor se sme po sklepu senata treh sodnikov okrožnega sodišča podaljšati, vendar ne sme trajati več kot devet mesecev. Sklep o podaljšanju pripora izda sodišče na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali pristojnega državnega tožilca. S predlogom morata biti najmanj tri dni pred iztekom roka iz tega odstavka seznanjena zahtevana oseba in njen zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo izjavita o navedbah. Sodišče lahko pripor podaljša vsakič za dva meseca.
(7)
Zoper sklep o podaljšanju pripora se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti v roku treh dni od dneva, ko jima je bil sklep vročen. O pritožbi odloča višje sodišče.