1. V bilanci stanja se izkazujejo postavke po nakupni vrednosti. Vrednotijo se po dnevni tržni oziroma unovčljivi vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.
2.
Vse postavke sredstev in obveznosti, ki so izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije.
3.
Postavka sredstev Denarna sredstva zajema gotovino in druga denarna sredstva vzajemnega pokojninskega sklada.
4.
Postavka sredstev Kratkoročni vrednostni papirji zajema vse naložbe v kratkoročne vrednostne papirje, ti so domači in tuji. Izkazovati jih je mogoče enako kot dolgoročne vrednostne papirje.
Postavka državni kratkoročni vrednostni papirji zajema ločeno izkazovanje vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije od vrednostnih papirjev, za katere jamči ena od teh oseb. Državni kratkoročni vrednostni papirji tujih izdajateljev so tisti, katerih izdajatelj je država članica in država članica OECD, oziroma tisti, za katere jamči ena od teh oseb.
Obrestovani vrednostni papirji se izkazujejo z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnega papirja. Diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot tisti, ki prinašajo obresti. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti z obrestmi vred in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnega papirja.
5.
Postavka sredstev Dolgoročni vrednostni papirji zajema vse naložbe v dolgoročne vrednostne papirje na dan, na katerega se sestavi bilanca stanja.
Navadne delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju, pri čemer se ohranja podatek o izvirni nakupni vrednosti. Odstopanje dnevne tržne vrednosti od nakupne vrednosti se izkazuje kot neiztrženi dobiček pri naložbi oziroma neiztržena izguba pri naložbi.
Navadne delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po knjigovodski vrednosti v zadnjih objavljenih letnih računovodskih izkazih izdajatelja oziroma po nakupni ceni, če je ta nižja.
Najkasneje od 1. 5. tekočega leta se knjigovodska vrednost navadne delnice, s katero se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ugotavlja iz letnih računovodskih izkazov izdajatelja za preteklo leto.
Takoj po objavi revidiranega letnega poročila izdajatelja se revidirana knjigovodska vrednost navadnih delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, primerja z nakupno vrednostjo. Če je revidirana knjigovodska vrednost nižja, se oblikuje popravek vrednosti, če je višja (od nakupne vrednosti), se popravek vrednosti stornira v ustrezni višini.
Knjigovodska vrednost delnic tujih izdajateljev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se letno ugotavlja na osnovi revidiranega letnega poročila izdajatelja, pri čemer mnenje pooblaščenega revizorja ne sme biti starejše od 12 mesecev.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Udeležbene prednostne delnice se izkazujejo enako kot navadne delnice.
Obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi s tečajem organiziranega trga vrednostnih papirjev, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic in načina poravnave.
Obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se vrednotijo po nominalni vrednosti oziroma po nakupni ceni, če je ta nižja. Prvi ali drugi se prištejejo obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Brezkuponske obveznice se obravnavajo enako kot obrestovane obveznice. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti, dnevno pa se obrestujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Drugi vrednostni papirji se izkazujejo po tečaju organiziranega trga vrednostnih papirjev oziroma po unovčljivi vrednosti. V drugih primerih se izkazujejo po nakupni vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.
6.
Če upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na podlagi ocenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ugotovi, da je knjigovodsko izkazana vrednost posameznega vrednostnega papirja, s katerim se ne trguje ali se z njim trguje neredno, premajhna ali prevelika, se lahko odloči za skupno ovrednotenje.
V primeru, da se upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada odloči za skupno ovrednotenje, mora o tem pisno obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev v osmih dneh od doseženega soglasja pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij in upravljavca o skupnem ovrednotenju.
Pri skupnem ovrednotenju se tak vrednostni papir izkaže po ocenjeni vrednosti. Če je ocenjena vrednost večja od knjigovodske, se razlika izkaže kot neiztrženi dobiček pri naložbi. Če je ocenjena vrednost manjša od knjigovodske, se za razliko oblikuje popravek vrednosti vrednostnega papirja.
7.
Postavka sredstev Investicijski kuponi vzajemnih skladov in delnice investicijskih družb obsega naložbe v investicijske kupone vzajemnih skladov (domačih in tujih) ter delnice investicijskih družb (domačih in tujih).
Naložbe v investicijske kupone vzajemnih skladov se izkazujejo po dnevni odkupni vrednosti. Delnice investicijskih družb se izkazujejo enako kot navadne delnice.
8.
Postavka sredstev Dana posojila zajemajo naložbe vzajemnega pokojninskega sklada v posojila. Izkazujejo se v višini neodplačane vrednosti, in skladno s pogodbenimi določili. V bilanci stanja se razčlenijo na dolgoročna in kratkoročna dana posojila po preostali zapadlosti v plačilo.
9.
Postavka sredstev Depoziti pri bankah zajema naložbe v depozite pri bankah. Naložbe v depozite pri bankah se razčlenijo na dolgoročne in kratkoročne po preostali zapadlosti v plačilo. Zanje se dnevno obračunavajo pripadajoče obresti, skladno s pogodbenimi določili.
10.
Postavka sredstev Nepremičnine se izkazuje po ocenjeni čisti tržni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, če je ta nižja. Za potrebe pravilnega izkazovanja vrednosti nepremičnin njihovo tržno vrednost vsake tri leta oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Razlika med ocenjeno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo se izkaže enako kot pri skupnem ovrednotenju.
11.
Postavke sredstev Terjatev zajema terjatve za prodane vrednostne papirje, za prodane investicijske kupone vzajemnih skladov in delnice investicijskih družb, za obresti in dividende, za prodane nepremičnine, druge terjatve iz poslovanja, terjatve do upravljavca za plačilo razlike do zajamčenega donosa (zajamčene vrednosti sredstev) vzajemnega pokojninskega sklada in zapadle neplačane terjatve. Terjatve se izkazujejo nepobotano z morebitnimi obveznostmi do istih pravnih ali fizičnih oseb, dokler se ne pobotajo. Izkazujejo se v izterljivi vrednosti do dneva, za katerega se sestavi bilanca stanja.
Terjatve do upravljavca za plačilo razlike do zajamčenega donosa vzajemnega pokojninskega sklada nastanejo v primeru, ko je dejanska čista vrednost vzajemnega pokojninskega sklada v obračunskem obdobju nižja od zajamčene vrednosti vzajemnega pokojninskega sklada. Te terjatve se vzpostavijo po objavi minimalnega zajamčenega donosa.
12.
Postavka sredstev Zapadle neplačane terjatve zajema terjatve, ki bi do dneva, na katerega se sestavijo mesečni računovodski izkazi, morale biti poravnane, pa so še vedno odprte.
13.
Postavka obveznosti Kratkoročne obveznosti zajema kratkoročne obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev, iz nakupa nepremičnin, iz upravljanja s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada, do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, za obračunane in neplačane davke, obveznosti iz sklenjenih zavarovalnih polic, ki jih je vzajemni pokojninski sklad sklenil v imenu in za račun članov, in druge kratkoročne obveznosti. Obveznosti se izkazujejo nepobotane z morebitnimi terjatvami do istih pravnih ali fizičnih oseb, dokler se ne pobotajo. Izkazujejo se z obračunanimi obrestmi.
Postavka kratkoročne obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada predstavljajo vplačano premijo, ki na dan bilanciranja še ni bila preračunana v enote premoženja.
Kratkoročne obveznosti za izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja se delijo na obveznosti, ki nastanejo zaradi rednega prenehanja članstva v vzajemnem pokojninskem skladu, zaradi izrednega prenehanja in zaradi prenosa sredstev člana v drug pokojninski načrt.
Kratkoročne obveznosti iz zavarovalnih polic za dodatno družinsko pokojnino in/ali za dodatno invalidsko pokojnino sklenjenih v imenu in za račun članov vzajemnega pokojninskega sklada, ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Enako velja za obveznosti do upravljavca za vstopne oziroma izstopne stroške.
14.
Postavka obveznosti Čisti neiztrženi dobički pri naložbah zajema pozitivno razliko med vsemi neiztrženimi dobički in vsemi neiztrženimi izgubami pri naložbah vzajemnega pokojninskega sklada.
Neiztrženi dobiček pri naložbi je posledica povečanja tržne vrednosti ali povečanja vrednosti naložbe zaradi ocenitve (skupnega ovrednotenja) posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe, ne pa obračunanih obresti ali drugih donosov, in še ni unovčen.
Neiztržena izguba pri naložbi je posledica zmanjšanja tržne vrednosti posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe.
Presežek neiztrženih izgub pri naložbah nad neiztrženimi dobički pri naložbah se izkazuje med odhodki v izkazu poslovnega izida kot čista neiztržena izguba pri naložbah.
Presežek neiztrženih dobičkov pri naložbah nad neiztrženimi izgubami pri naložbah se izkazuje v bilanci stanja kot čisti neiztrženi dobiček pri naložbah.
15.
Postavka obveznosti Enote premoženja zajema:
-
vplačane enote premoženja, ki zajemajo vplačane enote premoženja po nominalni vrednosti, pomnožene z njihovim številom v obtoku,
-
vplačani presežek enot premoženja,
-
prevrednotovalni popravek enot premoženja zaradi kumulativnega učinka prevrednotenja netržnih naložb,
-
zadržane dobičke ali izgube,
-
nerazporejene čiste dobičke ali čiste izgube obračunskega obdobja.